EDNA BIBLIJA - MNOGU CRKVI...

DALI E VA@NO [TO VERUVAME?

Naslovot na ovaa bro{ura e delumno objektiven i delumno subjektiven: odnosno, delumno fakti~en i delumno pra{awe na procenka. EDNA BIBLIJA - MNOGU CRKVI e sekako neosporno? Dali i va`no {to veruvame? e otvoreno za rasprava. Razumno e da se po~ne kade {to se ~ini deka }e ima najgolema mera na soglasuvawe - deka ima edna Biblija. Toa sigurno e o~evidna vistina? Sekako deka postojat nekolku verzii i mnogu prevodi - no edna Biblija, bilo da e jazikot isto~en ili zapaden, dreven ili dene{en. Tekstot ne e otvoren za izmena kako bi se donel vo sklad so ovoj ili onoj stav. Postojat na stotici u~enici brzi da otkrijat bilo kakvo me{awe so knigata. Iljadnici penkala se podgotveni da go poso~at sekoj obid za pletkawe so zborovite. Biblijata e edinstvena, upotrebuvaj}i go zborot vo svojata vistinska smisla - postoi edna Biblija. Kaj sekoj narod e ista i edinstvenosta na Biblijata e nedoprena.

Deka postojat mnogu crkvi izgleda istotaka samo po sebe vidlivo. Postojat nekoi koi tvrdat deka ima mnogu imiwa no crkvata e ista. Toa e govorna ve{tina da se sokrijat podelbite. Razli~nite imiwa stojat za razli~ni kauzi. Navistina, se sli~ni vo nekoi pogledi no razlikite se i te kako stvarni. Postoi razlika vo u~eweto pome|u edna i druga crkva, i ponekoga{ razlikata e mnogu va`na, duri osnovna. Ponekoga{ pak vo istata crkva ima ideji i praksi koi se me|usebno protivre~ni. Vo sekoj slu~aj u~inokot govori za sebe - nekoj koj se obiduva da ja pronajde vistinskata crkva e zbunet i vo nedoumica i prisilen na kraj da zaleleka deka ne mo`e da se odlu~i koga e soo~en so tolku mnogu razli~ni crkvi sobrani okolu edna Biblija. Pote{kotijata e zasilena so faktot {to site razli~ni crkvi tvrdat deka go zasnovale svoeto u~ewe vrz Biblijata. Kako nastanala vakvata sostojba?

Razvitok na razlikite

Koga protestanskite reformatori se sprotistavija i potoa se oddelija od rimskata crkva, nivniot borben povik be{e 'Biblijata, celata Biblija i ni{to drugo osven Biblijata'. Toj povik go podvlekuva{e teorijata deka koga lu|eto bi ja ~itale Biblijata za sebe }e ja otkrijat vistinata za Boga i Negovata cel, }e gi otfrlat svoite stari gre{ki, i posledovatelno bi se zdru`ile vo edna zaedni~ka vera.

Edno od golemite razo~aruvawa na protestantizmot be{e deka teorijata ne uspea. Namesto edinstvoto koe go o~ekuvaa negovite osnova~i, vremeno proizvede raznovrsni mislewa i eden zgolemen broj na rivalski religiozni zaednici site tvrdej}i vo nekoja smisla deka se osnovani vrz Biblijata, rezultiraj}i vo religijskiot haos na hristijanstvoto denes. Edna od pri~inite za dene{noto ekumensko dvi`ewe e svesnosta deka postoeweto na tolku razli~ni crkvi e poni`uvawe na samoto hristijanstvo. Taa li~na sloboda koja be{e su{testvena pojava na protestantskata kauza gi proizvede samite ne{ta koi ja oslabnaa. Prividno vosredoto~eni okolu edna Biblija, protestantskite crkvi vo tekot na vekovite gi pomno`ija svoite razliki.

Be{e li teorijata pogre{na - idejata deka u~eweto na Biblijata be{e dovolno i, za dobronamerniot i razumen ~ovek, o~ito? Faktot deka ishodite padnaa daleku pod idealot ne ja pravi teorijata la`na. Kako {to }e se poka`e pokasno postoeja drugi ~initeli koi go rasipaa i ograni~ija uveritelniot u~inok na religioznata vistina. Bibliskite tvrdewa za sebe vmetnuvaat deka nejzinoto u~ewe e kone~no i dovolno. Toa Bog govori do lu|eto. Taa izjavuva deka Bog progovoral vo tekot na vekovite preku Svoite sveti proroci i sega najposle progovoril preku Svojot sopstven Sin Isus Hristos. [to be{e re~eno, preku prorocite i Sinot, za nas e napi{ano vo bibliskite stranici, i {to se odnesuva do nas, Bog mol~i. Nekoi religiozni lu|e tvrdat deka imale vizii i primile posebni otkritija, oddelno od Biblijata, no za pogolemiot broj lu|e nema nikakov znak ili signal od neboto. Nebesniot glas e slu{nat vo pi{anite re~enici na Bo`joto Slovo vo spisite - i nikade na drugo mesto.

Zemi go vo obzir svedo~eweto na Biblijata za svojata dostatnost. Na{iot Gospod ~esto gi ukoruva{e lu|eto od svoe vreme - no nitu edna{ ne gi ukori zaradi ~itawe na Pismoto, tuku gi ukoruva{e za nedeluvawe vo soglasnost so pro~itanoto. Toj re~e: "Pregledajte go Pismoto, za{to vie mislite deka preku nego }e imate `ivot ve~en; i toa svedo~i za mene" (Jovan 5:39-40). Do sadukeite im re~e za nivniot stav kon voskresenieto: "Se la`ete, oti ne gi poznavate Pismata" (Matej 22:29), i prodol`i velej}i, "A za voskresenieto na mrtvite ne ste li ~itale, {to vi rekol Bog, Koj veli: Jas sum Bog Avraamov, Bog Isakov i Bog Jakovov. Bog ne e Bog na mrtvite, tuku na `ivite". Isus re~e deka toa Bog govori do generacijata na doti~noto vreme, i bidej}i go zapostavija tie zastranuvaa.

Svetoto Pismo

Apostolot Pavle ima{e sorabotnik vo slu`ba na evangelieto po ime Timotej - sin na Evrejka od Listra. Dve od poslanijata na Pavle bea napi{ani do toj mlad ~ovek i vo edno od niv apostolot gi upotrebi ovie zborovi: "u{te kako mal gi znae{ Svetite Pisanija, {to mo`at da te napravat mudar za spasenie preku verata vo Hrista Isusa" (2Timotej 3:15). Od ova pismo do Timoteja nie istotaka gledame kako toj go primil svoeto prvo znaewe na spisite: od negovata majka Evnika i baba mu Loida. Vo Dela 17 ima zapis za toa kako Pavle i Sila go propovedaa evangelieto do Evreite vo Ber. Tie go primija slovoto radosno, no ja ispituvaa vistinata od ona {to Pavle i Sila go ka`aa i "sekoj den go ispituvaa Pismoto, dali e toa taka". Pavle ne gi ukori poradi toa tuku gi pofali za nivnata revnost.

Do vernicite vo Solun napi{a: 'S# ispituvajte, za dobroto dr`ete se' (1Solunjani 5:20). Ovie preporaki go istaknuvaat faktot deka spisite se kadri i dovolni da ja u~at vistinata za Boga nu`na za spasenie i go poddr`at pravoto i dol`nosta na obi~nite lu|e da gi ~itaat spisite za sebe.

Sosema e vistina oti apostol Pavle gi predupredi vernicite protiv onie koi gi izvrtuvaat spisite i pravat da zna~at ne{to {to ne e nameravano. No nitu edna{ ne gi predupredil protiv ~itawe na spisite, bidej}i gi pottiknuva "kako novorodenite deca, bidete `elni za vistinsko i razumno mleko (na slovoto), ta vo nego da porasnete za spasenie" (1Petar 2:1,2). Nivniot duhoven porast i zgolemeno poznavawe na Boga zavise{e od pozornoto ~itawe na Zborot na Vistinata. Nema ni najmal predlog deka so praveweto na toa bi bile izlo`eni na opasnost ili bi bile odvedeni od verata. Naprotiv su{testvenata i sredi{na pojava na ovie pasusi e deka spisite se sposobni da gi u~at lu|eto na vistinata za spasenieto i deka vistinata e sfatliva za obi~niot svet. Soglasno na Biblijata, toga{, teorijata na reformistite be{e ispravna, no ne{to trgna pogre{no.

Mnogu crkvi

Po{to Biblijata e nameravana ne da prikrie tuku da otkrie, ne da pri~inuva zabuna tuku da utvrduva edinstvo, kako do{lo do toa da otkako mu stanala dostapna na siot narod i so pojavata na religiozna sloboda, hristijanstvoto da stane mno{tvo na razli~ni crkvi, ishoduvaj}i vo dene{niot religiozen haos? Voglavno, dva ~initeli go proizvedoa ovoj nesre}en ishod. Prvo, ako sakame da ja razbereme Biblijata ispravno, nu`no e da &  se prijde so otvorena svest, so podgotvenost za priu~uvawe i volnost za podlo`uvawe na nejzinoto u~ewe. Pote{kotijata be{e {to tolku mnogu lu|e & prijdoa so odnapred napraveni zaklu~oci, baraj}i vo nejzinite pasusi podr{ka za u~ewa ve}e odredeni od drugi izvori.

Postoela zabele`liva sklonost kaj lu|eto da go sozdadat Boga po svojot sopstven obraz - da gi doteraat svoite zamisli za Nego prema svoite sopstveni `elbi, taka da tie izmislija eden Bog vo sklad so ona kakov bi sakale Toj da bide, namesto kakov {to e otkrien vo Biblijata. Tie &  prio|aat na Biblijata baraj}i podr{ka za eden izmislen Bog i mnogu ~esto se zadovolni deka Biblijata gi podr`uva.

Toa zadovolstvo e osigurano so letimi~no ~itawe na odredeni pasusi od spisite, hirovito odbirawe delovi od Biblijata koi izgledaat dopadlivi, i otfrlawe na onie delovi koi toa ne se. Ponataka, oblikuvani se ili poddr`uvani u~ewa vrz izolirani tekstovi bez ogled na glavnoto u~ewe na spisite. Mnogu ~esto u~ewata se skloni na me|usebno odvojuvawe, kako delovi zasebno povrzani, i kone~niot i logi~en ishod na nivnoto u~ewe ne e podlaboko razgledan. Taka neskladnostite i protivre~nostite ne se izvedeni na svetlo.

Vtoro, nekoi crkvi se upravuvani od odredeni u~ewa vrz koi e staveno pove}e od voobi~aenoto istaknuvawe, {to ishodilo vo zapostavuvawe na drugo va`no u~ewe. Ishodot na toa e izmestenoto i neuravnote`eno gledawe na bibliskata vistina koe vodi do pogre{ni zaklu~oci i poremetena zamisla na spasenieto.

Vo religiozniot svet denes, prema toa, bi bilo nemo`no da se dobie jasno i ednodu{no objasnuvawe za Bo`joto carstvo, Avtoritetot i Vdahnovenosta na Biblijata, Vtoroto Doa|awe na Isus Hristos, va`nosta na Krsteweto, prirodata na Crkvata, zna~eweto na Gospodovata Ve~era, prirodata na ^ovekot, Voskresenieto na Isusa Hrista i za @ivotot posle Smrtta. Crkvi koi dolgi godini go u~ele svojot narod na teologija osnovana vrz u~eweto za besmrtnost na du{ata, sega otkrivaat deka nekoi od nivnite vode~ki teolozi i pisateli velat oti toa u~ewe ne e biblisko tuku pagansko; deka pre`ivuvaweto na poedinecot nema da se izdejstvuva so letaweto na du{ata na nebo, tuku so voskresenie na teloto pri vtoroto doa|awe na Isusa Hrista.

Toa e e bibliskoto gledawe na prirodata ~ove~ka, no tek malkumina veruvaat vo nego. Biblijata veli deka ~ovekot e smrten. Toa go veli kategori~no i jasno, a sepak vo religiozniot svet postoi nesigurnost, somne` i namerna protivre~nost. Ova samo po sebe ja prika`uva zbunetosta i mno{tvoto zamisli koi se ispre~uvaat pred baratelot na religioznata vistina, i koi tolku ~esto go ispolnuvaat so beznade`nost i o~aj, ili koi ra|aat ramnodu{nost koja vodi vo apatija i agnosticizam. Ponekoga{ taa ramnodu{nost e izrazena vo veruvaweto deka ne e va`no koja crkva e posetuvate ili {to veruvate - so tolkav izbor, edna e isto tolku dobra kako i druga.  

Dali e va`no?

Kako prv ~ekor, primeni go testot na zdrav razum. Zamisli nekogo vo bolnica kako ~eka da se podvrgne na hirur{ki zafat i otkriva deka hirurgot koj }e go izvr{i toa e na mnenie deka ne se va`ni pravilata na hirurgija - deka najva`no e da se zemat instrumentite i da se prodol`i so rabota. Skoro da e sigurno deka pacientot }e se otka`e! Zamisli nekoj koj se podgotvuva da patuva so avion i otkriva deka pilotot misli oti ne se va`ni pravilata na aeronavigacijata - deka ona {to vsu{nost e bitno, e da se postavi avionot vo vozduh i da se veruva vo setiloto za pravec. Skoro da e sigurno deka nekoj patnik bi izbral drug vid na transport!

Ovie ilustracii se, sekako, navodni i preterani. No koga stanuva zbor za religijata, ona {to vo slu~ajot so hirurgijata i navigacijata o~ito e pogre{no i opasno, premnogu ~esto se prifa}a za razumno i bezopasno. Mnogu lu|e se na mnenie deka ne e va`no {to veruva{ za Boga dokolku vodi{ ~esen `ivot. Navidum, dali e toa razumno? Dali se ~ini deka Bog, Koj go sozdal svetot i sekojdnevno go odr`uva so zakoni koi se nepromenlivi i kone~ni, bi bil ravnodu{en na toa kako Go gledaat lu|eto? Ne bi li bilo razumno da se o~ekuva deka takviot Bog bi bil `ivo zainteresiran za toa {to lu|eto mislat za Nego i kako go tretiraat Negovoto slovo? No vistinata e deka ~ovekot ne e ostaven na svoite ~uvstva po ova pra{awe. Bog progovoril a Biblijata tvrdi deka e Negoviot zbor. Tamu Bog gi otkril pravilata na vistinskata religija, pravila so koi mo`eme da Mu prijdeme i bideme prifateni od Nego i da go primime Negovoto spasenie.

So ogled na toa, isto tolku e opasno kolku i glupavo da se zapostavat pravilata na vistinskata religija kolku {to e i zapostavuvaweto na pravilata na hirurgijata i navigacijata. Edinstvenata razlika e {to rezultatite na zapostavuvawe vo religijata ne se taka o~evidni na po~etok, no na kraj se mnogu potrajni i neotpoviklivi. Vo slu~ajot so religijata, isto tolku stvarno, ne~ij `ivot e vo pra{awe.

[to e so trpelivosta?

Religioznata trpelivost e blagoslov koga zna~i sloboda za nepre~eno obo`avawe na Boga, no ne{to pomalce od blagoslov koga gi zarazuva lu|eto so eden vid slepilo koe gi zarobuva od sposobnosta da razlikuvaat crno od belo. Vo drevnina koga lu|eto silno gi ~uvstvuvale svoite religiozni veruvawa, bea podgotveni otvoreno da razgovaraat za ona {to mislele deka e ispravno i pogre{no, no sega vo ova doba na slobodoumie i spogodbi, za religioznata prepirka se misli deka e zastarena; ne{to skoro za sramewe. Nepomirlivite stavovi se zazemaat pone~esto - vozdr`livosta e klu~en zbor i s# {to navidum }e go razgori ognot na rasprava se osuduva.

Vo nekoi mesta se ~ini deka najbitno ne{to e da ne se doa|a do odredeni zaklu~oci za bilo {to. 'Razgovoraj i razgleduvaj no nikoga{ ne odlu~uvaj'. 'Nekoi religii se mo`da podobri od drugite - no sekoja religija e dobra'. 'Odberi ja onaa koja ti odgovara i go iznesuva najdobroto vo tebe i ne gi povreduva drugite'. Ova gledi{te e navidum umereno razumno - no protivre~i na bibliskoto u~ewe. Vo vistinskata religija, kako {to e otkrieno vo Biblijata, zamislata za netrpelivost e vrodena - t.e., zatoa {to postoi vistinska religija, ona {to e sprotistaveno i protivre~i mora da e la`no. Ova gledi{te e neugodno, no na iskreniot um treba da mu e logi~no.

Za na~inot na prio|awe na Boga, Biblijata upotrebuva zborovi koi se zapovedni i odlu~ni. Eden primer e vo Evreite: "bez vera ne e mo`no da Mu se ugodi na Boga; bidej}i onie, koi doa|aat pri Boga, treba da veruvaat oti On postoi i deka gi nagraduva onie, {to Go baraat" (11:6). Zabele`i gi zborovite ne e mo`no i treba. Pisatelot ne veli oti e podobro da Mu se prijde so vera ili deka e te{ko da se prijde bez vera. Toj veli, "bez vera ne e mo`no da Mu se ugodi" i onie koi Mu prio|aat "treba da veruvaat". Ovie zborovi ne dozvoluvaat nikakov sreden tek. Bilo koj da prio|a mora da veruva a nema nikakvo prio|awe bez vera. Toa go pokrenuva pra{aweto: "Zo{to ne ~inam vakov kakov {to sum? [to mi nedostasuva vaka?" Biblijata otkriva deka Bog ne e podgotven da prifati bilo kogo zaradi prirodnata mu dobrina. Toa e neprifatlivo i bi bilo nepravedno. Nekoi se rodeni vo lo{i okolnosti i `iveat vo poni`uva~ki uslovi, taka da prirodnata dobrina e edna bitka; drugi se rodeni vo dobri okolnosti  i `iveat vo soodvetni uslovi, taka da im e polesno da bidat dobri. Bog ne gi prifa}a lu|eto vrz ovaa nepravedna osnova.

Osnovite za Bo`joto prifa}awe

Pred Boga site se gre{ni i nivnata dobrina e nedovolna da gi opravda vo Negovoto prisustvo. Postoi samo eden standard na ispravnost, svetost i pravda, a toa e Bo`jiot standard, i Bog nema nitu edna{ da go nagoduva toj standard da bi uslu`il na ~ove~kata neodlu~nost. Grevot denes ne e ni{to pomalce gre{en otkolku {to bil vo vremeto na Noe ili Eva. Bog ne prerasnal od Bog koj mrazi grev vo Bog koj go previduva. ^ove~kata dobrina sporedena so Bo`jiot standard za ispravnost e zaostanata i osiroma{ena. Nipo{to ne e dobro doa|aweto kaj Boga so na{ata 'bodovna lista' koja svedo~i deka sme ~esni lu|e, deka gi pla}ame na{ite dolgovi i nikoga{ ne gi povreduvame na{ite sosedi. Vo vrska so ugledot ova mo`ebi e va`no, no vo vrska so spasenieto e bezvredno. Na{ata tro{ka ispravnost ne e nikakov paso{ kon Bo`jata milost. Biblijata u~i deka treba da go otfrlime sopstveniot ovenat moral i da priznaeme deka ne sme dorasnati do Bo`jiot standard. Toa se narekuva Pokajanie.

Po{to lu|eto ne mo`at da bidat primeni vrz osnova na nivnata prirodna dobrina, {to e neprimerno i nepravedno, Bog gi prima vrz osnova na nivnata vera. Verata koja ja poka`uvaat im ja vbrojuva vo ispravnost. Toa e golemoto u~ewe za opravdanie so vera i objasnuva za{to e nemo`no da Mu se prijde na Boga bez vera, i za{to onie koi prio|aat mora da veruvaat. Za da poka`e kako raboti golemoto pravilo apostolot Petar go zema slu~ajot na eden ~ovek, Avraam. Avraam dobi odredeni vetuvawa od Boga, vo vremeto koga bea izre~eni, izgledaa, ~ove~ki re~eno, nemo`ni za ispolnuvawe. No Avraam ima{e vera vo vetuvawata vo prkos na sprotivnite izgledi i Bog go vbroi toa vo ispravnost:

"vo vetuvaweto Bo`jo ne se posomni so neverie, tuku ostana tvrd vo verata, i Go proslavi Boga, napolno uveren deka On e silen i da go izvr{i ona, {to go vetil. Zatoa toa mu se primi kako opravdanie. No, ne samo za nego e napi{ano deka mu se primi, tuku i za nas: }e ni se primi, ako veruvame vo Onoj, Koj Go voskresna od mrtvite Isusa Hrista, na{iot Gospod, predaden za na{ite grevovi i voskresnat za na{e opravdanie" (Rimjani 4:20-25).

Pavle insistira deka pravilata koi deluvaa vo slu~ajot so Avraam se stvarni za sekoj ~ovek koj }e Mu prijde na Boga za spasenie.

Vera vo Bo`joto Slovo

Su{testvena pojava na procesot e verba vo slovoto Bo`jo. Taa e po~etok na noviot `ivot, osnova na vistinskata religija. Apostolot Petar pi{uva za "prerod(uvawe) ne od raspadlivo seme, tuku od ve~no preku slovoto na `iviot Bog, Koj prebiva vo site vekovi" (1Petar 1:23). Zatoa tolku mnogu delovi od Noviot Zavet ja istaknuvaat potrebata za veruvawe i vera:

"Dojde pri Svoite i Svoite ne Go primija. A na site {to Go primija - na site {to veruvaa vo Negovoto ime - im dade mo`nost da stanat sinovi Bo`ji" (Jovan 1:11-12).

"A bez vera ne e mo`no da Mu se ugodi na Boga; bidej}i onie, koi doa|aat pri Boga, treba da veruvaat..." (Evrei 11:6).

"Odete po siot svet i propovedajte go Evangelieto na sekoe sozdanie. Koj }e poveruva i se krsti, }e bide spasen" (Marko 16:15).

Vera ili sueverie

Po{to verata e tolku va`na, dr`i rasuduvaweto deka verata koja ja pobaruva Bog ne mo`e da zna~i veruvawe vo ona {to e la`no ili izmisleno. Verata na koja Bog insistira e vera vo ona {to e vistina, bidej}i verata vo ona {to e la`no e sueverie. Biblijata veli, "kakvi mu se mislite vo du{ata negova, takov e toj" (Izreki 23:7). Ni veli deka kone~no delata na ~ovekot se usloveni i regulirani od ona {to toj go veruva, i prema toa sledi deka la`no veruvawe mo`e da ishodi vo la`en `ivot.

Pisatelite na Noviot Zavet go znaeja toa i postojano gi pottiknuvaa vernicite da se dr`at do vistinata. Zemi gi vo obzir silnite zborovi koi gi upotrebi apostolot Petar po ovaa ista tema:

"No duri i nie, ili angel od neboto da vi blagoveste{e ne{to drugo od ona, {to vi go blagovestevme nie, neka bide anatema! Kako {to rekovme porano, i sega pak velime: onoj {to vi blagovestuva ne{to poinaku od ona {to go primivte - neka bide anatema!" (Galatjani 1:8).    

Toa se ozbilni re~enici. Pavle izrekuva dvojna kletva vrz onie koi propovedaat la`no. Toa e eden primer za 'netrpelivosta' za koja ve}e govorevme, i koe e tolku razli~no od dene{niot stav za mirna trpelivost prema poimuvawata za Boga koi se potpolno razli~ni i ponekoga{ vzaemno razorni. Pavle insistira{e deka evangelieto koe go propoveda{e be{e vistina i bilo {to da go protivre~e{e e laga. Toj doka`uva{e deka postoi opi{liv standard na vistina za Boga i Negovata cel i onie koi se oddeluvaa od toa bea vo opasnost.

Popularno e denes da se ka`e deka hristijanskata vera ne mo`e da se opi{e so izjavi. Navodno e premnogu li~na i premnogu misteriozna za toa. Ova gledi{te pottiknuva mnogumina da ka`at deka ne e va`no {to veruva{ ili vo koja crkva se pridru`uva{. No takvoto gledi{te e o~ito la`no, odmereno so novozavetnoto u~ewe kade {to crkvata e nare~ena "stolb i tvrdina na vistinata" (Timotej 3:15). Site vernici imaat ozbilna dol`nost da se osiguraat deka nivnata vera i nivnata crkva e izgradena vrz toj vistinski temel, kakov {to e otkrien vo Biblijata.

Koga Isus govore{e do Samarjankata za vistinskata religija, toj upotrebi nekoi mnogu zna~ajni zborovi:

"No ide vreme i do{lo ve}e, koga vistinskite poklonici }e Mu se poklonuvaat na Otecot so duh i vistina, za{to Otecot saka takvi da bidat onie, koi Mu se klawaat" (Jovan 4:23).

Ona {to go misle{e Isus be{e deka vistinskata religija ne se sodr`i tek od vidlivo izlo`uvawe i nadvore{ni obredi, nitu samo od izvr{uvawe na odredeni dela na slava i podlo`uvawe, tuku deka e toa edna vnatre{na sostojba, na duhot i ne samo na pismoto. Ova ja istaknuva va`nosta na `iveewe vo soglasnost na na~inot {to Bog go zapovedil. Mo`no e da se slavi Bog so ustata no so `ivotot da se obes~estuva. Mo`no e da Mu se peat pesni na podlo`nost i da se vednat glavite vo poniznost a sepak vo srceto da se bide ponosen kako paun. Nie ja doka`uvame vistinata na na{ata religija so pokornosta na na{ite `ivoti. Potrebata e da se otkrie vistinata so ponizno odnesuvawe kon Bo`jiot zbor, i da se primeni vo dnevnoto `iveewe. Toa e obo`avawe "so duh i vistina".

Pra{awe na `ivot i smrt

Temata ne e samo od va`nost za onie zainteresiranite vo teologija ili koi sakaat religiozna rasprava. Taa e pra{awe na `ivot i smrt za site koi baraat spasenie. Na pra{aweto dali e va`no da se najde vistinata mo`e da se odgovori samo na osnova na ve~nite pravila otkrieni vo Biblijata. Pravilata koi go upravuvaat na{iot priod do Boga se trajni: otsekoga{ se primenuvale; ne stareat.

Vo Levit postoi zapis za dvajca ma`i koi gi ignoriraa pravilata i tragi~no go zavr{ija svojot `ivot. Nadav i Aviud bea Gospodovi sve{tenici i nivniot `ivot be{e reguliran so Bo`jite zapovedi za Negovoto obo`avawe:

"Dvata sina Aronovi, Nadav i Aviud, zemaj}i ja sekoj svojata kadilnica, stavija ogan vo niv, pa stavija vo niv i kadivo, i prinesoa pred Gospoda tu| ogan, iako toa ne im be{e zapovedal Gospod. Toga{ izleze ogan od Gospoda, i gi izgore, i umrea pred Gospoda. I mu re~e Mojsej na Arona: Toa e ona {to go re~e Gospod velej}i preku onie {to }e pristapuvaat kon Mene, }e se osvetam i vo cel sobor }e se proslavuvam" (Levit 10:1-3).

Be{e ispravno sve{tenicite da nudat kadivo pred Gospoda, i na~inot na rabota be{e vnimatelno propi{an od Boga. No ovie dvajca gi ignoriraa Bo`jite zapovedi i ponudija nedozvolen ogan snabden od nekoj drug izvor namesto od oltarot Gospodov. Mo`ebi se dol`e{e na nevnimatelnost, ili ramnodu{nost, ili tek na ~ista neposlu{nost, no Bog go otfrli nivnoto obo`avawe bidej}i be{e napraveno na na~in kakov {to Toj ne zapovedal.

Nekoi lu|e bi rekle deka pogre{nite postapki bi trebalo da se oprostat ako celta e ispravna - deka somnitelnite sredstva se oblagorodeni ako zavr{etokot e dobar. No toa o~ito ne e to~no koga e vo pra{awe obo`avaweto na Boga. Ovoj prikaz ja demaskira i osuduva teorijata deka krajot gi opravduva sredstvata. Toj poka`uva deka Bog ne e ravnodu{en na na~inite koi gi izmislija lu|eto za molewe pred Nego. Vsu{nost nie mo`eme da go tvrdime pravoto da si ugoduvame sebe no toa mo`e da ne Mu ugoduva na Boga.

Biblijata n# u~i odnovo i odnovo deka vistinata ne se unapreduva so la`ni sredstva, nitu bi po~ivala vrz truli temeli. Ne mo`e{ da Go obo`ava{ Boga so nepokoruvawe na Negovite zapovedi. Nie ne mo`eme da Go slavime so ramnodu{nost kon Negovata volja, ni{to pove}e nego {to mo`ea Nadav i Aviud. Nipo{to ne e dobro prio|aweto so "tu| ogan" sega otkolku {to bilo toga{. Bog ne se promenil po priroda ili vo namera. Onie koi stojat pred Nego za obo`avawe mora da se onie koi se potrudile da ispituvaat za Negovata volja i koi imaat najgolema strast da ja izvr{uvaat i da Mu se pokoruvaat na slovoto. Staroto pravilo koe {to Mojsej mu go povtori na Aron e s#u{te stvarno: "preku onie {to }e pristapuvaat kon Mene, }e se osvetam i vo cel sobor }e se proslavuvam". Ako se saka da se slavi Bog Toj mora da bide poslu{uvan. Sekoja crkva koja gi vodi lu|eto da veruvaat deka Bo`jiot zbor e nepouzdan, ili deka Negovite zapovedi mo`at da bidat zapostavuvani, ili oti e pra{awe na izbor dali }e veruvame vo odredeni osnovni u~ewa, mora da e la`na bidej}i vo kone~nata analiza gi u~i lu|eto da ne se pokoruvaat na Bo`joto slovo.

Ispit na vistinata

 Nipo{to ne ~ini opravduvaweto deka sme bile pogre{no vodeni od drugi lu|e. Vo visokiot nebesen sud toa e neosnovana odbrana. Isus rekol: 'koga slepec vodi slepec, obata }e padnat vo jama' (Matej 15:14). Nipo{to ne e dobro revnuvaweto deka pametni i u~eni lu|e n# nau~ile {to da veruvame i {to da pravime. Testot ne e za obrazovanie tuku za vistinata merena so slovoto Bo`jo. ^ove~ki sozdadenata religija ne e zamena za Bo`jata religija, kolku i da e mudra. Isus go pojasni toa koga gi zede zborovite na eden star evrejski prorok i go zasili nivnoto zna~ewe:  

"naprazno Me po~ituva(at), oti propoveda(at) ~ove~ki povelbi" (Matej 15:9).

Ova e mnogu daleku od narodnoto religiozno u~ewe na dene{nicava. Postojat istaknati u~iteli vo hristijanstvoto denes koi go negiraat bibliskoto u~ewe za Boga i Negovata cel, koi ja obrazlo`uvaat realnosta na Hristovoto voskresenie, koi frlaat somne` vrz va`nosta na Bo`jiot zbor, i gi razvodnuvaat Negovite zapovedi. Naravou~enieto e deka ne treba da sme premnogu impresionirani od akreditivite na 'u~ewakot'. Kade {to u~enosta e verna na Bo`joto slovo i ni pomaga da go razbereme podobro treba da mu sme blagodarni, no Biblijata nikoga{ ne predlaga deka ~ove~kata mudrost e paso{ kon bo`estveno znaewe. Tuku ni veli deka vistinata go otkriva svoeto lice na onie koi se ponizni i padnati so duh.

Bibliskoto u~ewe

Golemite u~ewa na hristijanskata vera se osnovani vrz fakti. Ako se negiraat tie, se falsifikuva u~eweto. Ako se negira devstvenoto ra|awe na Isusa Hrista, toj postanuva sin na Josif a ne Bo`ji Sin: toj se sveduva na ~ovek od svojot vek i ni{to pove}e. Ako se negira fizi~koto voskresenie na Isusa Hrista, toa e udar vo samata osnova na verata i gi pravi Hristovite apostoli la`ni svedoci, i gi ostava mrtvite vo nivnite grobovi zasekoga{. Ako se negira faktot deka Hristos pravel vistinski ~uda, toga{ mu se odzema pravoto i vistinskiot status, bidej}i toj re~e deka negovite ~uda bea znak na negovata bo`estvenost. Na krajot baratelot na vistinata treba da poka`e eden duh na nezavisnost i vnimatelno da go pogledne u~eweto na samata Biblija, namesto da prifa}a zaklu~oci od vtora raka.

Edna od prvite raboti koja Noviot Zavet ja istaknuva e deka u~eweto mo`e da se opi{e. Ponekoga{ denes se veli deka hristijanskata vera ne mo`e da se smesti vo izjavi i deka e ne{to misti~no {to ne mo`e da se ispita. Ako e toa vistina, eve edna neobi~nost - apostol Pavle vo pismoto do Galatjanite se ~udi {to nekoi od niv se otklonile od vistinata i se odvoile od evangelieto kon drugo. Poentata za zabele{ka e ovaa: kako mo`e da se re~e deka nekoj se odvoil od ne{to ako toa ne{to ne mo`e da se opi{e? Sekako deka u~eweto na Noviot Zavet e oti postoi eden opi{liv stvaren standard po koj mo`at da se pravat rasuduvawa. Koga ve}e Gospod Bog nagolemo se potrudil da ja otkrie vistinata za Sebe i Svojata cel nelogi~no e da se odnesuvame kako da e toa neva`no, i deka lu|eto mo`at da si ugoduvaat sebe okolu ona {to tie veruvaat.

Vo Stariot Zavet postoi pasus koj ja postavuva ovaa to~ka jasno:

"eve na kogo }e pogledam: na smireniot i padnatiot so duh i na onoj {to treperi pred Moeto slovo" (Isaija 66:2).

Da se treperi od Bo`joto slovo zna~i da se razbira istoto, veruva, i pokoruva na istoto. Lu|eto ne se ovlasteni da si ugoduvaat sebe ako toa gi vodi vo ramnodu{nost kon ona {to Bog otkril. Lu|eto treba gri`livo i iskreno da vnimavaat na svoite veruvawa.

Bitnite u~ewa za otkrivawe

Onie koi se odzvale na pottikot prodorno da poglednat vo svojata religija i da ja odmerat so Bo`joto slovo bile ~esto iznenadeni da otkrijat deka ne{tata vo koi veruvale celiot svoj `ivot bile neto~ni! Pisatelot priznava deka takvo be{e i negovoto iskustvo: takviot proces go izlo`i la`noto u~ewe za besmrtnosta na du{ata i povrzanite ideji za sudbinata na du{ata posle smrtta. Donese osloboduvawe od u~ewata za demoni i |avoli i bestelesni duhovi i namesto toa go osvetli vistinskoto i bitno zna~ewe na voskresenieto kako na~in na opstanok, pri vtoroto doa|awe na Isusa Hrista kako car na svetot. Donese prosvetlenie i razbirawe za carstvoto Bo`jo - edno poimawe deka e stvarno carstvo koe }e se uredi na zemjata, na samoto mesto kade {to ~ove~kite carstva se raspa|aat do trulewe. Go otvori o~ekuvaweto na `ivot ve~en, `ivot neoskvrnat od grev i neoptovaren so bilo kakvi nesposobnosti, `ivot ve~en i prekrasen, koj }e se `ivee so Hrista vo Bo`joto carstvo.

Istotaka go donese trezvenoto uveruvawe deka edna od najva`nite Gospodovi zapovedi nikoga{ ne bila izvr{ena: da se bide krsten. So razbiraweto na bibliskoto u~ewe za krsteweto stana o~ito deka ona {to porano va`elo za krstewe vo vid na kr{tevka be{e prili~no von soglasnost so bibliskoto u~ewe i praksa. Bo`joto slovo poka`a deka krsteweto e ~in na pokoruvawe, koe ishoduva od vera - dobrovolno pogrebuvawe vo voda vo znak na umirawe na stariot `ivot, i povtornoto stanuvawe od voda vo nov `ivot na pokornost.

Vo vremeto na nerazvienata crkva mnogu vernici bea kamenuvani, tepani, gladni, loveni, goneti i kone~no ma~eni. Tie seto toa go izdr`aa bidej}i veruvaa deka ona {to imaa da go ka`at be{e va`no. So zborovite na Petar, "treba da Mu se pokoruvame na Boga namesto na lu|eto". Ako ne e va`no {to veruvame ili so kogo obo`avame toga{ tie zgre{ile vo svojata re{itelnost da ja propovedaat vistinata po sekoja cena.

Primeri za `iva vera

Isplatlivo e da se prou~uva kako apostolite gi stavaa vo praksa ve}e izlo`enite pravila za va`nosta na poznavaweto na vistinata otkriena od Boga. Postoi interesen slu~aj vo Dela 10 za eden ~ovek po ime Kornilij. Zapisot veli deka toj bil predan ~ovek i bogobojazliv so siot svoj dom. Se molel na Boga sekoga{ i daval mnogu milostiwa na narodot. Bog go prati na Petar da go najde ovoj ~ovek i negovite sopatnici i da mu ja propoveda vistinata za Hrista i negovoto carstvo. Koga tie slu{naa i poveruvaa bea krsteni vo spasitelnoto ime na Spasitelot. Za{to e ova tolku interesno e deka Kornilij be{e tolku dobar ~ovek vo sekoj pogled, bogobojazliv, se molel redovno i `iveel verno i dare`livo. No vo prkos na seto toa, imal potreba da ja znae vistinata i da se odzvie za da bide spasen. Prema dene{nive merila mnogumina bi rekle deka toj bil dovolno dobar za po~etok, no prikazot doka`uva deka bilo va`no {to veruval. Toj moral da ja znae vistinata za da se odzvie so vera.

Postoi pokazatelen slu~aj vo Dela 8 za eden ~ovek koj po dene{nive merila bi se narekol ~itatel na Biblijata i redoven posetitel na crkva. Toj bil Etiopjanin, koj se vra}al vo svojata domovina posle obo`avaweto vo hramot vo Erusalim. Bil sednat vo svojata ko~ija i ~ital od Isaija 53. Eden Angel go upravil na Filip da odi kaj Etiopjaninot i da mu pomogne vo razbiraweto na ona {to go ~ital. Taka Filip mu se pridru`il na ~ovekot vo ko~ijata i mu ja objasnal vistinata za Isusa Hrista. Kako {to prodol`ija so patuvaweto dojdoa do nekakva voda i Etiopjaninot zamolil da bide krsten. Filip odgovori: "Ako veruva{ od s# srce - mo`e{". U{te edna{ e istaknato deka verata e su{testvena vo procesot na preobra}awe.

Tretiot primer govori za Apolos, ~ovek so zna~itelna re~itost, "i silen vo Pismata" (Dela 18:24), za kogo se veli deka bil upaten vo patot Gospodov, gorliv po duh. No zapisot prili~no pojasnuva deka bilo potrebno pove}e. Dvajca u~enici, Akila i Prisila, go zedoa i "mu go objasnija patot Gospodov poto~no". Od su{testveno zna~ewe be{e, toj da go razbere patot Bo`ji poto~no.

Zna~i tuka imame - eden predan ~ovek koj se molel sekoj den i `iveel veren `ivot; ~itatel na Biblija koj so po~it Mu se molel na Boga; ~ovek silen vo pismoto koj bil gorliv po duh i vredno propovedal - vo sekoj slu~aj trebal poto~no da se nau~i na vistinata. Nitu eden od ovie primeri ne dava nikakva poddr{ka na idejata deka religioznite lu|e mo`at da si ugoduvaat sebe okolu toa {to veruvaat. Naprotiv dokazite se deka onie koi se seriozni okolu nivnata religija treba da vnimavaat osnovite na nivnata vera verno da odgovoraat na u~eweto na Bo`joto slovo. Spasitelnata vera e vera vo ona {to e vistina. Bilo koja druga forma verojatno }e se doka`e za proma{ena.

'Edna Biblija, Mnogu Crkvi'. Dali e va`no koja? Vo krajnata analiza odgovorot }e zavisi od ona {to pra{uva~ot saka. Ako saka blago naklonost, ili da go zadovoli veruvaweto deka poedinecot treba da se moli nekade- toga{ odgovorot e Ne, verojatno ne e va`no. Me|utoa odgovorot e Da, ako saka `ivot ve~en, i vid na obo`avawe prifatliv za Boga.