DALI NA HRISTIJANITE IM SE POTREBNI SVE[TENICI?
BIBLISKO U^EWE ZA CRKOVNOTO UREDUVAWE
Za mnogumina ureduvaweto i verskite obi~ai sozdavaat golemi prepreki za nivnoto prifa}awe. Veruvaj}i deka Bog mo`e da bide prifatlivo slaven od poedinecot vo edna {uma ili v planina, mesta koi pogotovo ja nosat pri svest Negovata stra{na tvore~ka sila, tie gi izbegnuvaat veli~enstvenite odela i vpe~atlivite gradbi. Koga se predlaga deka nekako Bog ne mo`e da bide ispravno slaven osven preku ~ove~koto posreduvawe i prema dadenite pravila, nivnite najgolemi stravuvawa se potvrdeni. Hierarhijata na sve{tenici (kardinali, nadbiskupi, biskupi, kanoni i.t.n.), gi zbunuva i isto taka predlaga deka ima dve grupi na poklonici- sve{tenici i svetovni lu|e. Mo`no e duri i toa deka onie koi tvrdat oti se odredeni od Boga da se poomileni od site drugi.
Crkovnicite raspravaat deka sve{tenicite i crkvata govorat vo Bo`jo ime; deka gi tolkuvaat Bo`jite zapovedi za lu|eto, i se molat na Boga vo imeto na ~ovekot; samo niv im e dozvoleno da gi blagoslovuvaat svetiite za op{tewe: lebot i vinoto spodeluvano od poklonicite vo spomen na Hristovata `rtva. Tie tvrdat deka dene{nite sve{tenici se vistinskite naslednici na Gospoda Isusa Hrista i negovite apostoli; deka Bog denes zboruva preku crkvata kako {to zboruval vo ranite vekovi preku prorocite i apostolite.
[to bi zaklu~ile od vakvite tvrdewa? Dali Bog zapovedal deka treba da bide slaven edinstveno preku posreduvaweto na ~ove~kite sve{tenici? Dali lu|eto denes imaat pravo da govorat vo Bo`jo ime? Dali postojat dve grupi na poklonici, sve{tenici i svetovnici?
Da odgovorime na ovie pra{awa ni treba siguren izvor na avtoritet, ne{to {to e sosema doverlivo, koe go izdr`alo ispitot na vremeto. Sve{tenicite govorat so avtoritet za koj veruvaat deka go dobivaat od nivnata crkva. Crkvite go tvrdat svojot avtoritet za upravuvan od Samiot Bog. No nie ne sme zainteresirani za samite tvrdewa. Nam ni treba eden uverliv dokaz.
Ako Bog objavil ne{to za na~inot na koj treba da bide slaven, toa sigurno bi bil uverliviot avtoritet koj go barame. I Bog progovoril! Biblijata tvrdi deka e pi{aniot Bo`ji zbor. Nitu e ova tek samo tvrdewe. Ako be{e, ne }e be{e ni{to podrugo od crkvenoto tvrdewe deka govori vo Bo`jo ime. Bo`joto slovo sodr`i razni testovi kako bi se doka`alo Negovoto tvrdewe.
Pred s# postoi dokazot na ispolnetoto proro{tvo.[1] Bog im otkril na Svoite proroci odredeni nastani dolgo pred tie da se slu~at. Nivnite zborovi imaa i edno ponatamo{no zna~ewe:
„Ako izleze pred tebe nekoj prorok… pa potoa ti re~e: da odime da slu`ime na drugi bogovi, koi ti ne gi poznava{, ti ne go slu{aj glasot na takov prorok, ili na takov tolkuva~ na soni{ta; bidej}i preku toa Gospod, va{iot Bog, ve isku{uva, za da doznae, dali Go sakate Gospoda, va{iot Bog, so seto svoe srce i so seta svoja du{a“ (5Mojseeva 13:1-3).
Pogledni kolku e zna~aen ovoj pasus. Vo minatoto Bog go otkril Svoeto mislewe na odredeni lu|e. Nivnite zborovi mo`ea da se ispitaat. Ona {to go govorea za idnite nastani treba{e da se ispolni ako navistina govorea od Boga. I u{te pove}e, ako protivre~ea na prethodnite Bo`ji poraki, tie zasigurno }e bea la`ni proroci, po{to Bog ne se menuva! Toa utvrduva edno va`no na~elo. Bog ja otkril Svojata cel za ~ove{tvoto, a toa e potvrdeno so testovite koi Toj gi snabdil. Sekoj {to govori denes i gi protivre~i u~ewata od Negovoto slovo ne mo`e da tvrdi deka Negovoto ovlastuvawe stoi zad govorenoto. Taka Biblijata stanuva eden va`en izvor na avtoritet po religiozni pra{awa denes - taa e `ivoto Slovo Bo`jo.
Toa pra{awe na avtoritet e bitno vo na{eto razgleduvawe. Vistinskite Hristovi vernici prifa}aat edinstveno eden avtoritet, Bo`joto slovo. Hristos be{e „Slovoto (koe) stana telo“ (Jovan 1:14). Toj sekoga{ go poddr`uva{e i nikoga{ ne mu protivre~e{e na O~evoto slovo. Negovite sledbenici vo svoeto obo`avawe ne treba da se pomirat za ni{to pomalku. Zatoa da mu prijdeme na Bo`joto Slovo revno da vidime {to e otkrieno za sve{tenstvoto, i za ureduvaweto na vernicite vo Hrista. Na toj na~in tvrdewata na crkovnicite za sebe i za svoite crkvi mo`at da se ispitaat.
Na po~etokot od bibliskiot zapis Bog izravno govorel do nekoi ma`i i `eni preku Svoite angeli. Toj go zapoveda sve{teni~koto ureduvawe tek otkako potomcite na Jakov bea izbaveni od ropstvoto vo Egipet i odvedeni od Mojsej vo zemjata na Hanaan. Vo tekot na nivnoto 40godi{no patuvawe, tie bea zdru`uvani vo narod i vo religiozna zaednica. Stefan govore{e do evrejskite voda~i vo svoe vreme za „crkvata vo pustiwata“ vodena od Mojsej, preku kogo Bog obezbedi zakoni za upravuvawe na nivniot naroden `ivot (Dela 7:38).
„Crkvata“ ne be{e posebno zdanie za nivno poklonenie, tuku termin upotrebuvan za opi{uvawe na celata grupa lu|e odvoeni za Boga. Po{to e zbor povrzan denes isklu~ivo za zdanie, mo`e da pomogne doznavaweto na vistinskata smisla na zborot deka na izvorniot novozaveten jazik (gr~ki), zborot e eklezija. Na{iot zbor „zaednica“ e dobar prevod na istiot: grupa na lu|e zdru`eni za odredena cel. Bidej}i „zaednicata vo pustinata“ be{e sostavena od Bo`jiot narod, site nivni zakoni imaa duhovna namena, i bea za izu~uvawe i odr`avawe od Negovite pretstavnici. Bog go izbra levitskoto pleme od 12te nivni plemiwa da ja ispolnat taa uloga.
Pri~inata za izborot na Levi e mnogu va`na. Mojsej be{e povikan na edna gora da gi primi narodnite zakoni. Za negovoto otsustvuvawe od logorot, lu|eto priredija veselba. Za vreme na nivnoto lumpuvawe tie mu go dadoa zlatniot nakit na Mojseeviot brat Aron, i toj napravi zlatno tele, kako bogovite obo`avani vo Egipet. Vra}aj}i se od gorata koga orgijata kulminira{e, Mojsej be{e potresen od nivnoto odnesuvawe, i vedna{ prezede kontrola. Toj izvika, „koj e na stranata Gospodova?“, toj odlu~i da go o~isti logorot od site lumpuva~i koi se otklonija od slaveweto na Boga vo slavewe na zlatnoto tele. Levievite sinovi se odzvaa vedna{, i Mojsej mo`e{e da im re~e, „Denes Mu gi posvetivte racete svoi na Gospoda za slu`ba“ (Ishod 32:29). Taka plemeto Levievo stana odgovorno za podu~uvawe na narodot vo rabotite okolu Boga i Negovite pati{ta. Narodot se poka`a za slab i so sklonost za lesno otklonuvawe od Boga. Levitite ja poka`aa svojata vernost kon Nego vo nepogodno vreme i sega treba{e da go poka`at istiot razbor niz svojot `ivot za dobrobitnosta na drugite. Tie treba{e da deluvaat kako posrednici izme|u neverniot narod i „milostiviot i svet Bog“.
^ovekot odvoen od Boga
Bog ja poka`a Svojata bliska vme{anost so narodot izraelski koga slavata na Negovoto prisustvo se smesti vo del od podvi`nata Skinija, a pokasno i vo popostojaniot Hram, sredi{ta na narodnoto poklonenie. Vo Najsvetoto Mesto, kako {to se narekuva{e toj del, obi~no ne mo`e{e nikoj da vleguva. Toa be{e prostorija celosno odvoena za Boga. Iako be{e me|u Svojot narod, sovr{enosta na Negoviot karakter i gre{nosta na nivniot ne dozvoluva{e slobodna i otvorena vrska izme|u niv. Samo edna{ godi{no na prvosve{tenikot mu be{e dopu{teno da vleguva, no samo po strogata i vnimatelna priprema.
So `rtvuvawata i ponudite zapovedani so zakonot, i so vklu~enosta na sve{tenicite, narodot be{e postojano potsetuvan za Bo`jata svetost, i deka ne mo`e da Mu se prijde voobi~aeno ili neiskreno. Glavniot sve{tenik nose{e na svoeto ~elo mala zlatna plo~ka so izgraviranite zborovi, „Svetiwa Gospodova“ (Ishod 28:36). Zaedno so negovata obleka, treba{e da go pretstavuva stavot na svesta potreben kaj sve{tenikot i narodot ako sakaa da bidat prifatlivi za Boga.
Vnimatelnoto razgleduvawe na celoto starozavetno u~ewe za sve{tenstvoto gi otkriva slednite va`ni pogledi:
1. Bog e ~ist i svet- gre{nite lu|e ne mo`at izravno da Mu prijdat.
2. Angelite bea anga`irani od Boga da komuniciraat so lu|eto.
3. Sve{tenstvoto be{e upravuvano od Boga edino koga }e ima{e grupa posebno
pripremena da Go slavi, i so zakoni koi go upravuva toa slavewe. Tie lu|e ja
so~inuvaa „crkvata“.
4. Sve{tenikot be{e ~ovek od semejstvo izbrano od Boga i odvoeno od lu|eto.
5. Lu|eto koi sakaa da gi pokajat svoite grevovi i da primat oprost treba{e da gi
anga`iraat uslugite na sve{tenikot koj }e im pomogne{e da ponudat `rtva.
6. Bo`jata prisutnost be{e smestena vo vnatre{niot del na skinijata i hramot. Samo
prvosve{tenikot mo`e{e edna{ godi{no da vleze, posle odredenoto pripremawe.
7. Sve{tenikot treba{e da bide izmien pred da mo`e da posreduva za lu|eto, i mora{e
prvo da ponudi za sopstvenite grevovi.
Posledniov aspekt e posebno va`en. Iako Levitite mnogu vetuvaa po pra{aweto na zlatnoto tele, tie vsu{nost bea isto tolku gre{ni kako i ostanatite. Vo odvivaweto na izraelskata istorija vo bibliskiot zapis, sve{tenicite stanuvaat vme{ani vo narodniot prestap kolku i onie koi treba{e da gi u~at, i ~esto mo`at da se najdat kako go vodat narodot vo la`no obo`avawe. Ona {to be{e potrebno be{e pretstavnik za ~ovekot, koj }e gi spodeluva site negovi sklonosti kon grev, no sovr{eno pokoren na Bo`jite zapovedi. Takov ~ovek }e mo`e{e da gi ispolni site pobaruvawa na sve{tenstvoto: izbran od Boga i odvoen od lu|eto.
Apostolot Pavle, komentiraj}i za zakonot daden preku Mojsej vo svoeto pismo do Galatjanite, go opi{a kako „vospituva~ vo Hrista“ (3:24). Vo sekoj pogled, zakonot ja objavuva{e svojata nesposobnost za donesuvawe spasenie na gre{nata ~ove~ka rasa. Treba{e da se ponuduva `rtva sekoga{ koga nekoj }e zgre{e{e. Seto toa slu`ewe be{e postojano za da go potsetuva ~ovekot deka grevot go oddale~uva od Boga. Nema{e nikakva opskrba vo zakonot za kone~noto otstranuvawe na grevot od zemjata. Sekoj koj vnimatelno }e razmisluva vrz zna~eweto na zakonot }e ja uvidi itnata potreba za Spasitel od grevot.
Taa potreba se ispolni so ra|aweto na Isus. Toj be{e taka nare~en, po{to eden angel mu objavi na soprugot od Marija, Josif, deka „On }e go spasi narodot Svoj od negovite grevovi“ (Matej 1:21). Isus gi ispolni site pobaruvawa koi sve{tenicite pod zakonot bea nesposobni da gi postignat. Kade {to bea tie slabi, toj be{e jak. Toj be{e podlo`en na istite raboti koi ja pri~inuvaa nivnata slabost: toj gi poznava{e isku{enijata so koi tie se spravuvaa. No tie ~esto se predavaa na isku{enieto. Isus nikoga{. Ja spodeluva{e svojata fizi~ka priroda so niv: telo koe staree, podlo`no na zamor, povredi, bolesti i, kone~no, smrt. No namesto da ja vosredoto~uva svesta na sebe i svoite potrebi, kako {to toa go pravi odnosnata priroda kaj ostanatite, svesta na Isus be{e celosno predana na ne{tata od negoviot nebesen Otec. Kade {to grevot gi zaveduva{e ostanatite, tamu Isus nikoga{ ne podlegna. Lu|eto bea postojano neuspe{ni; Isus be{e nadmo}no pobedonosen.
„Site zgre{ija i se li{eni od slavata Bo`ja“ e opisot na Pavle za sostojbata na ~ove{tvoto (Rimjani 3:23). No Isus „ne napravi grev, nitu, pak, vo ustata Negova se najde izmama“ (1Petar 2:22). Negovata pobeda vrz grevot i smrtta be{e potpolna koga Bog go voskresna od mrtvite, da ne umira pove}e. Toj e „ve~en sve{tenik“ (Evrei 7:17).
Evo eden koj e sovr{eno podgotven da bide sve{tenik:
1. Isus dojde vo svetot kako ~ove~ko su{testvo i `ivee{e me|u lu|eto.
2. Toj nau~i vistinska pokornost prema svojot Otec so izdr`anoto stradawe.
3. Toj go prebrodi sekoe isku{enie, `ivee{e krajno bezgre{en `ivot, i se ponudi vo
celost koga se podlo`i na smrtta na krstot.
4. Po{to Isus ne zaslu`uva{e smrt, Bog go voskresna od grobot i mu dade priroda {to
ne gasne nitu umira; toj e sega besmrten, i `ivee i vladee so Boga.
5. Bidej}i ja spodeluva{e na{ata ~ove~nost, toj mo`e da so~uvstvuva vo na{ite
isku{enija i problemi
6. I samiot sovladuvaj}i sli~ni isku{enija, toj mo`e da ponudi spodeluvawe vo
svojata pobeda na onie koi se volni da se povrzat so nego.
Ovie ~initeli go izdvoija Isusa od site drugi osobi {to nekoga{ `iveele. Po{to se toa kvalitetite na vistinskoto sve{tenstvo, tuka mo`e da ima samo eden sve{tenik. Evrejskite sve{tenici od vremeto na Isus treba{e da vidat deka toj gi ispolnuva{e barawata na sve{tenstvoto onamu kade {to tie o~ito ne uspevaa. Me|utoa, zaslepeni od gordost, tie ne vidoa ni{to od toa, i bea me|u voda~ite na grupata koja namerava{e da go usmrti. Bidej}i treba{e da znaat podobro, i da ja sfatat odgovornosta na sve{tenstvoto pod zakonot poseriozno, Isus gi nare~e „slepi voda~i“ i „varosani grobovi“ (Matej 15:14; 23:27).
Toj nemilosrdno gi optu`i za nivnata licemernost. Toj gi predupredi lu|eto protiv niv, bidej}i tie „miluvaat da odat promeneti i sakaat pozdravi po pazari{tata, predni mesta po sinagogite i da se prvi na gozbite“ (Luka 20:46). Stavot na Isus kon nivnata gordost e del od odgovorot na na{eto pra{awe za opravdanosta na dvata ‚nivoa‘ poklonici; poniznosta, a ne gordosta, treba da e odlika na vistinskiot Hristov sledbenik: „Za{to, sekoj {to se izdiga, }e bide ponizen; a toj {to se ponizuva, }e bide izdignat“ (Luka 14:11).
Vistinskata crkva, osnovana vrz bibliskite na~ela, e zaednica na lu|e bez hierarhija, predana na slaveweto na Boga, i po~ituvawe na `rtvata napravena vo nivno ime od Gospoda Isusa Hrista. Edinstveno preku nego tie mo`at prifatlivo da Mu prijdat na Boga so molitva.
Vo Isus evrejskiot zakon be{e i ispolnet i zamenet. Negovoto delo isto taka be{e predvideno so odredbite vo zakonot, no celosnata cel ne mo`e{e da bide postignata od nitu eden od levitskite sve{tenici.
1. Isus be{e izbran od Boga za Prvosve{tenik. Otkako Aron be{e prvo odreden za prvosve{tenik pod zakonot Mojseev, site sledni dr`ateli na taa pozicija bea postari sinovi, koi ja prezemaa slu`bata po tatkovata im smrt. Taka tie bea izbirani „po voljata ~ove~ka“, ne po Bo`jata volja. Tie mo`ea da Mu prijdat na Boga samo edna{ godi{no. Isus sega `ivee zasekoga{, i postojano sedi pred Boga:
„A tie bea mnogu sve{tenici, za{to smrtta ne im dava{e da ostane samo eden; a On bidej}i Sam, prebiva ve~no, ima sve{tenstvo {to nema da mine na drug. Zatoa On i mo`e i za ve~no da gi spasi onie, {to preku Nego doa|aat kon Boga, bidej}i e sekoga{ `iv za da se moli za niv“ (Evrei 7:23-25).
2. Isus se ponudi za `rtva, edna{ za site. Pod zakonot `rtvite treba{e da se nudat povtorno i povtorno. Evrejskite sve{tenici treba{e da gi priznaat svoite grevovi so toa {to nudea prvo za sebe pred da mo`at da vr{at slu`ba vo imeto na lu|eto:
Toj „nema potreba, kako i drugite prvosve{tenici, sekojdnevno da prinesuva `rtva prvo za grevovite svoi, a potoa i za onie na narodot, bidej}i On go izvr{i toa edna{ za sekoga{, otkako Sam Sebe se prinese kako `rtva“ (stih 27).
3. Isus mo`e{e da go zameni zakonot so toa {to sovr{eno go ispolni, i so toa {to be{e potpolno pokoren na O~evata volja:
Hristos „dobi vo tolku podobra slu`ba, vo kolku e i posrednik na podobar zavet, koj e utvrden vrz podobri vetuvawa. Oti, ako prviot zavet be{e bez nedostatok, toga{ nema{e da se bara mesto za vtor. A koga veli ‚nov‘ prviot go napravi vetov“ (Evrei 8:6,7,13).
4. Isus go pobedi grevot, i vistinskite vernici mo`at da dobijat oprost na grevovite zaradi negovata pobeda:
„Za{to Hristos vleze ne… da se prinesuva Sebe kako `rtva pove}epati, kako {to prvosve{tenikot vleguva vo Svetili{teto sekoja godina… Inaku, On bi trebalo mnogupati da strada od sozdanieto na svetot. A sega edna{ za sekoga{, do krajot na vekovite, se javi za da go premavne grevot, otkako se prinese Sam Sebe kako `rtva“ (Evrei 9:24-26).
Negovoto sve{tenstvo e edinstveno, i niedno ~ove~ko su{testvo ne mo`e da go postigne ona {to toj go postigna. Toj samiot re~e, govorej}i prvenstveno na negovite u~enici koi mo`ea da polagaat pove}e pravo od bilo koj drug da go pretstavuvaat: „nikoj ne doa|a pri Otecot, osven preku Mene“ (Jovan 14:6). Vo nepogre{ivi izrazi, apostol Pavle ja potvrduva vistinskata takva sostojba:
„eden e Bog, i eden e Posrednikot pome|u Boga i lu|eto- ^ovekot Hristos Isus, Koj Se dade Sebesi kako otkup za site“ (1Timotej 2:5,6).
Ponatamu, Pavle gi napi{a ovie zborovi vo delot od svoeto pismo do Timoteja koj go obrabotuva{e organiziraweto na vernicite vo Efes. Ako sakal da postoi kategorija na vernici so posebni dol`nosti za da mu Go pretstavuvaat Boga na ~ovekot, tuka be{e mo`nosta da se ka`e toa. Namesto toa, toj jasno izjavuva deka edinstveno Isus ja vr{i taa dol`nost.
Mnogu crkvi denes tvrdat deka samo eden odreden sve{tenik mo`e da go blagoslovi i dostavi lebot i vinoto, i deka samo biskupite mo`at da nazna~uvaat sve{tenici. Sekako deka Noviot Zavet ja bele`i prvata prilika na spodeluvawe na lebot i vinoto od u~enicite vo prisustvo na Isus, i pokasno apostolite ja opi{aa dol`nosta na vernicite redovno da se sretnuvaat za taa cel. No nikoga{ ne predlaga deka liceto koe ja upravuva ovaa pomen slu`ba treba da bide posebno nazna~eno, vsu{nost ne se ni spomnuva takvo lice, samo zapovedta do vernicite: „koga }e go jadete ovoj leb i koga }e ja piete ovaa ~a{a, vie }e ja objavuvate smrtta na Gospoda, dodeka On ne dojde“ (1Korintjani 11:26).
Mora da se zabele`i deka ovaa zapoved odredeno ja postavuva odgovornosta vrz vernicite kako poedinci, bilo da se sre}avaat sami ili vo dru{tvo so drugite, da zemaat leb i vino vo spomen na Hristovata `rtva. Praktikata na nekoi crkvi da go ograni~at spodeluvaweto na vinoto samo na sve{tenicite, ne nao|a mesto vo bibliskiot zapis.
Otkako vidovme deka evrejskoto sve{tenstvo be{e zameneto so deloto Hristovo, sega treba da razgledame kako ranite vernici se organiziraa. Dali Gospodovite apostoli go zapovedaa ureduvaweto na ~ove~koto sve{tenstvo oblikuvano po ona na Hristos? Dali tie podu~uvaa gradewe na posebni gradbi, komplicirano uredeni; nosewe posebni odela, ili posebna frazologija za da se napravi slaveweto prifatlivo? Dali treba{e da ima posebni dol`nosti za odredeni vernici?
Novozavetniot prikaz za ranohristijanskata crkva otkriva edna `iva, aktivna, i brzoraste~ka zaednica. Iako vernicite obavuvaa mnogu razli~ni dol`nosti, nema{e nikakvi razliki vo pogled na statusot:
„Oti, kako {to vo edno telo imame mnogu organi, no site ~lenovi ne vr{at edna ista rabota, pa taka i nie sme edno telo vo Hrista, a posebno eden na drug sme mu organi“ (Rimjani 12:4,5).
Vo s# ona {to be{e napi{ano vo tekot na toj vozbudliv period, i dodeka evangeliskata poraka se `are{e niz sredozemjeto potpomognata od prometnite sistemi snabdeni od rimskoto carstvo, ima{e jasno golema gri`a da nitu edna osoba, ili grupa na lu|e ne preovladuva vo zaedni{tvoto na vernici. Da se predlaga inaku delotvorno se svrgnuva nivniot Gospod, bidej}i:
„Hristos (e) glava na Crkvata, i On e Spasitel na teloto“ (Efesjani 5:23).
Zborovite na Isus do negovite sledbenici treba da bidat voda~ po ovie pra{awa. Toj gi nau~i site negovi u~enici da bidat slugi, i ne treba{e da postoi nikakva razlika vo pogled na rangot. Toj samiot go postavi primerot koga im gi izmi nozete na svoite u~enici, najprostata obvrska na najbezna~ajniot sluga vo negovo vreme: „vi dadov primer da pravite i vie taka, kako {to vi napraviv Jas“ (Jovan 13:15). Toj isto taka gi predupredi svoite sledbenici za opasnostite od tretiraweto na nekoi lu|e poinaku od drugite. Tie ja uvidoa, kako i toj, izopa~enosta na evrejskite voda~i od svoe vreme. Isus gi preupredi svoite sledbenici da ne padnat vo istata stapica:
„A vie, nemojte da se nare~uvate u~iteli, za{to eden e va{iot U~itel- Hristos, a vie ste site bra}a; i nikogo na zemjata ne vikajte go svoj tatko, oti eden e va{iot Otec, Koj e na nebesata; i nastavnici (izv. gospodari, t.e. glavari) nemojte da se imenuvate za{to, eden e va{iot Nastavnik- Hristos“ (Matej 23:8-10).
Na drugo mesto vo svoeto u~ewe, Isus go poddr`a semejnoto ureduvawe i govore{e za potrebata decata da gi po~ituvaat svoite roditeli. Toj prema toa o~ito govore{e vo taa prilika za potrebata od nivnoto religiozno ureduvawe da bide osnovano kako bratstvo. Negovite zborovi tuka za tatkovcite se povrzani so praksata na oslovuvawe na religioznite voda~i so „otec“, poka`uvaj}i kolku e toa tu|o na Hristoviot ideal za odnosot pome|u vernicite. Da se pravi toa nasproti samoto Isusovo u~ewe e edno sprotivstavuvawe na veli~ieto na Samiot Bog.
Semejstvoto na vernici
Poimot za semejstvoto e mnogu korisen na~in vo razbiraweto kako ranite vernici se organizirale vo soglasnost so sovetot na Isus i negovite apostoli. Bog im be{e nivniot Otec, a Isus Hristos nivniot Spasitel, glava na nivnata zaednica. No kako normalno, ~ove~ko semejstvo so postari i pomladi ~lenovi, kade {to onie koi se poiskusni zemaat pogolemo u~estvo vo sekojdnevnite odgovornosti, taka i vo ranohristijanskite zaednici imalo postari i pomladi ~lenovi. Odredeni odgovornosti bea davani na postarite, no tie ne treba{e da gospodarat vrz ostanatite od zaednicata. Tie treba{e da se odnesuvaat kon "pomladite, pak, kako da (im) se bra}a... (a kon devojkite kako da im se) sestri, so sekakva ~istota" (1Timotej 5:1,2).
Da, postoea razni obvrski, i razli~ni odgovornosti soglasno prilikite, no zaednicite od prviot vek ne poznavaa nikakva razlika pome|u sve{tencite i svetovnicite, tolku voobi~aena vo dene{nite crkvi. Izborot na postarite da se gri`at za sekoja zaednica be{e odgovornost na ~lenovite od odnosnoto mesto. Pavle pi{uva{e do Tita, vo Krit, i mu re~e: "vo site gradovi da postavi{ prezviteri" (Tit 1:5). Verojatno }e be{e mo`no za Pavle da dade spisok na opredeleni imiwa. No toa ne }e im pomogne{e na vernicite od drugite mesta, ili vo pokasno vreme. Pa taka za idnata obvrska da mo`ela da bide izvr{uvana od ~lenovite na bilo koja zaednica, Pavle gi postavi odlikite prigodni za eden ~ovek da bide stare{ina:
"koj e neporo~en, ma` na edna `ena i ima deca verni, {to ne se ukoruvani za bludstvo ili nepokornost" (Stih 6).
Stare{ini, biskupi i |akoni
Ovie stare{ini ponekoga{ narekuvani "biskupi" ((episkopi) {to zna~i pastiri ili nadgleduva~i) imaa, kako {to vidovme, odgovornosti prema svoite sovernici. Ulogata na biskupot be{e kako onaa na pastirot. Toj ne be{e na mestoto od Isus vo zaednicata, tuku treba{e da ja poka`uva istata gri`a za "stadoto", od koe i samiot be{e del.
Drugite obvrski, isto taka na slu`ba, bea doveruvani na lu|e osposobeni da gi izvr{uvaat. Dodeka stare{inskite odgovornosti bea pove}e naso~uvani kon duhovnite potrebi na vernicite, "|akonite" bea anga`irani za nivnite fizi~ki potrebi. Vo Noviot Zavet samo Isus Hristos e priznaen za sve{tenik. Nitu nekoj od opisite na rabotata od stare{inite, biskupite ili |akonite predlaga deka tie imale nekakvi sve{teni~ki dejnosti. Niedna od "slu`bite" na drugite crkvi ne e nitu bibliski termin: site tie se izmisleni od lu|e.
Nikade apostolite ne go spomnuvaat vidot na gradbata kade {to treba da se sre}avaat vernicite. Vo edna prilika apostolot Pavle im se pridru`i na edna grupa poklonici koi se sostanaa pokraj edna reka. S# {to ima{e da ka`e za taa grupa, i za sli~ni na nea, e preporakata za nivnata praksa. Nitu se spomnuvaat posebni obleki. Edinstveniot pat koga ima preporaki za ona {to poklonicite treba da nosat, postojat cvrsti pokazateli deka oblekite vo bleskavi boi ili skapi materijali treba gri`livo da se odbegnuvaat (1Petar 3:3,4 na primer).
Druga edna razlika pome|u sve{tenstvoto i svetovnicite vo mnogu crkvi denes e deka sve{tenstvoto prima dohod za svojata rabota. Vo prviot vek, onie vklu~enite vo duhovnata dobrobit na zaednicata vo na~elo imaa pravo na materijalna ili finansiska poddr{ka. Apostol Pavle napi{a do Korintjanite za toa. Toj re~e: "Zar nemame pravo da jademe i da pieme? Taka i Gospod zapovedal, propovednicite na Evangelieto da `iveat od Evangelieto" (1Korintjani 9:4-14). Sepak, Pavle ja uvide mo`nosta za podmituvawe da navleze vo zaednicata preku takvata opskrba, i izjavi za sebe: "jas ne se polzuvav ni so edno od tie prava... Evangelieto go propovedam... darum... ova go pravam poradi Evangelieto, za da bidam u~esnik vo Nego" (stihovi 15-23).
Istorijatot na crkvite kade {to se vr{i isplata na nivnoto sve{tenstvo za `al gi opravduva gri`ite na apostolot. Vo srednite vekovi crkvite bea naro~ito iskvareni, i mnogu sve{tenici stanaa daleku pobogati i pomo}ni od ~lenovite na svoite zaednici. Problemot s# u{te postoi denes. Skandali okolu crkvenite finansii se slu~uvaat i pre~esto. Vra}aweto kon novozavetnoto na~elo 'pravo za jadewe i piewe' za "propovednicite na Evangelieto" bi pomognalo vo spre~uvaweto na mnogu od tie zlodela.
Rabotata na apostolite
Va`no e da se uvidi deka ovie uredbi za sekoja zaednica da izbira izvr{iteli (t.e. slugi) od sopstvenoto ~lenstvo bea praveni koga apostolite od Isus bea s# u{te aktivni me|u nerazvienata crkva. Vo otsustvo na siguren pi{an prikaz za rabotata i u~ewata na Hrista (bidej}i evangelijata ne bea {irum dostapni vo svojot dene{en oblik do kon krajot na prviot vek n.n.e.), apostolite bea vdahnovenite svedoci na `ivotot, smrtta i voskresenieto na Isus. Vo niv le`e{e silata Bo`ja, Negoviot Sveti Duh. Im dade podgotveno podsetuvawe na s# {to Isus napravil i rekol; i so toa bea osposobeni da pravat ~uda i povtorno da ja zasilat vistinata na nivnite u~ewa, kako {to prave{e Isus.
Edna{ {tom novozavetniot prikaz be{e gotov, ~ovekot ima{e vo svoj posed, zaedno so knigite od Stariot Zavet, kniga koja sodr`i s# {to e potrebno da go podu~i za Bo`jata ponuda za spasenie:
"Svetite Pisanija... mo`at da te napravat mudar za spasenie preku verata vo Hrista Isusa" (2Timotej 3:15).
Sekoj vernik biva poedine~no odgovoren kon Boga za napraveniot odziv na povikot od evangelieto. Kako {to napi{a Psalmistot: "Bratot ne mo`e da se iskupi" so nikakvi sredstva, nitu da Mu se dade otkup na Boga za nego (48:7). Preku Bo`joto slovo ~ovekot u~i za Negovata ponuda za spasenie. Drugite mo`at da mu pomognat da raste vo svoeto razbirawe. No edna{ {tom }e dojde do poznavaweto na spasitelnoto delo Hristovo i za verniot odziv {to treba da go napravi, toj zastanuva na svoe pred Boga. Negoviot edinstven posrednik e Gospod Isus Hristos.
Nasledstvoto apostolsko
No, e raspravano, deka apostolite bea voda~i na crkvata; tie dejstvuvaa vo ime na Hrista. Do tamu {to mu svedo~ea, i ja propovedaa istata evangeliska poraka, toa e vistina. No apostolite, iako ja imaa silata na Svetiot Duh, ne dejstvuvaa kako posrednici vo imeto na drugite lu|e, kako {to za sebe denes tvrdat sve{tenicite. Nie vidovme deka celta za Svetiot Duh vo `ivotot na apostolite be{e da ja garantira vistinitosta na nivnoto svedo~ewe. Po{to toa ve}e ne be{e potrebno edna{ {tom spisite bea gotovi, isto taka nema{e nikakva potreba obezbeduvaweto nasleduvawe na lu|e da ja prezemat ulogata na apostolite. Nikade vo bibliskiot zapis ne mo`eme da najdeme deka apostolstvoto se predava ponatamu na novo pokolenie.
Nekoga{ se tvrdi deka praksata „polagawe race“ snabduva{e bo`estveno odredeni naslednici na apostolite. No terminot ima razni zna~ewa, mnogu od niv nepovrzani so idejata za nasleduvawe, kako {to se poistovetuvaweto so edna ponuda, ili dodeluvaweto blagoslov.
Koga na Mojsej mu be{e odredeno zapovedano da go nazna~i Isusa za naslednik, Bog re~e „polo`i gi vrz nego racete svoi… i daj mu od slavata svoja“ (Broevi 27:18,19). Istorijata na narodot naskoro poka`a deka lu|eto treba{e da go gledaat Isusa kako {to nekoga{ go gledaa Mojseja. Ako polagaweto race vo Noviot Zavet go ima samo takvoto posebno zna~ewe, treba da o~ekuvame i smenuvawe na apostolite po smrtta. No toa ne go pravat. Apostolot Jakov umre prili~no skoro po voznesuvaweto na Isus (Dela 12:2), i nema nitu spomen za negovoto smenuvawe. Nie ve}e vidovme deka izborot i nazna~uvaweto stare{ini se vr{e{e naro~ito so soglasnosta i odobruvaweto na sekoja poedine~na zaednica, a ne izravno od apostolite.
Po apostolite
Dokazite od istorijata na ranata crkva poka`uvaat deka tek od sredinata na vtoriot vek n.n.e. se razvi praksata na izdvojuvawe biskupi od stare{ini. Biskupite bea podignati na polo`ba kade {to nivnata uloga be{e takva kako na poglavar ili gospodar namesto na sluga. Od prilika vo istoto vreme ima{e znaci na izniknuvawe na posebno sve{tenstvo koe po~na da prezema odredeni pojavi od evrejskoto sve{tenstvo. Se razvija izrabotenite obi~ai povrzani so religioznite slu`bi i so nazna~uvawe na crkveni vlasti. Naskoro ima{e posebni gradbi, obleka i jazik koi tolku istaknuvaat golem del od dene{nata religiozna dejnost. Makar {to e protivno na bibliskoto u~ewe, toa i ne be{e vo celost neo~ekuvan razvoj. Duri i vo periodot koga apostolite bea aktivni ima{e postojana borba da se spre~i upa|aweto na dvete evrejska i paganska praksa vo nerazvienata hristijanska zaednica.
Isus i negovite apostoli predupredija za izniknuvaweto „la`ni u~iteli“, „la`ni proroci“, pa duri i „la`ni hristosi“, koi }e zavedat mnogumina i }e prela`at u~enici po niv (Matej 24:4,5,11,24). Pavle navede deka la`ni u~iteli }e izniknat vnatre vo samata crkva: „od vas samite }e stanat lu|e, {to }e zboruvaat izopa~eno, za da gi odvratuvaat u~enicite zaedno so sebesi“ (Dela 20:28-30). Kon krajot na prviot vek, apostol Jovan napi{a: „kako {to ste slu{ale deka }e dojde antihrist, i sega ve}e se pojavija mnogu antihristi“ (1Jovan 2:18). Terminot „antihrist“ se odnesuva ne samo na onie koi otvoreno mu se sprotivstavuvaat na Hristovoto u~ewe, tuku i na onie koi tvrdat deka go pretstavuvaat, a koi sepak, so svoite u~ewa i praksi, vsu{nost mu se sprotivstavuvaat.
Ovie predupreduvawa se isto tolku va`ni denes. Sekoe razgleduvawe na hristijanskata istorija poka`uva kako ednostavnata vera i praksi na apostolite i nivnite sovernici bea izopa~uvani. Edinstveniot na~in da se osigura nivnoto udovoluvawe e da se ispituvaat dene{nite veruvawa i odnesuvawe vo svetlo na bibliskoto u~ewe.
@rtvi `ivi
Spoznavaj}i deka dene{nite vernici ne dejstvuvaat kako sve{tenici, da posreduvaat ili da ponuduvaat vo imeto na drugite, nie }e go priznaeme edinstveno Gospod Isus Hristos kako sve{tenik na negovata crkva. Me|utoa, postojat aspekti koi prethodno bea del od sve{tenstvoto koi vernicite sega treba da gi ispolnuvaat vo svoe ime. Kako {to bea Levitite „zemeni“ od Izrael da Mu slu`at na Boga pod zakonot Mojseev, taka i vernicite vo Hrista se „zemeni“ od svetot da bidat izbrano dru{tvo za nudewe slava na Boga:
„Preku Nego (Hrista), pak, sekoga{ da Mu prinesuvame na Boga pofalna `rtva, odnosno plod od usnite, {to go proslavuvaat imeto Negovo“ (Evrei 13:15).
„podajte gi telata va{i vo `rtva `iva, sveta i blagougodna na Boga, i toa }e bide va{ata duhovna slu`ba“ (Rimjani 12:1).
Ovie pasusi u~at deka, {to se odnesuva do vernikot, ne treba da ima nikakvo izdvojuvawe vo ona {to e „sveto“ i ona {to e „svetovno“, bidej}i vistinskiot hristijanski `ivot vo celost e posveten na bivaweto „svet“. Ona {to e posebno zna~ajno e toa {to samite vernici se pou~eni da se „pretstavuvaat“. Nieden sve{tenik ne mo`e da go pravi toa za niv. Tek pred svoeto obra}awe, bilo da bile pagani ili Evrei, toj ~in na nudewe `rtva be{e pravo i odgovornost na sve{tenikot. No Hristovite u~enici sega treba da pravat `rtvi vo delata na samoodreknuvawe za da ja doka`at svojata privrzanost kon Isus i negovoto idno vladeewe vo carstvoto Bo`jo na zemata. Tie gi ostavaat ne{tata od dene{niot svet zaradi svojata predanost na svetot koj doa|a. @rtvata Hristova, ponudena edna{ vo polza na site koi }e se okoristat od nea, e garancijata deka `ivotot vo slu`ba sega }e bide nagraden koga toj }e se vrati na zemjata.